Planina pod Golico

Vas leži 950 metrov nad morjem ob južnem pobočju Golice, gore v Karavankah, in skupaj z idilično vasico Plavški Rovt in sončnim zaselkom Prihodi oblikuje krajevno skupnost Planina pod Golico, ki sodi v občino Jesenice.

Prvo omenjeno ime vasi je Planina. Takratni prebivalci so bili pastirji, ki so s severnih predelov Golice živino vodili na pašo sočne trave in gorskega cvetja, ki še danes prekrivata južna pobočja z drevjem neporasle gore. Ko so v Savskih jamah odkrili bogata nahajališča rude, so si pastirji v zavetju Golice postavili svoja borna domovanja in pričeli rudariti, kuhati kope, obdelovati zemljo…

V drugi polovici 17. stoletja je bila zgrajena župnijska cerkev Svetega Križa. Naročniki gradnje so bili člani italijanske rodbine Bucceleni, ki so takrat gospodarili rudnikom in rudarjem v Savskih jamah. Jedro vasi se je izoblikovalo okrog cerkve, se kasneje razširilo in dobilo novo ime. Vas se je od takrat dalje imenovala Sveti Križ. Po letu 1945 je dobila ime, ki ga nosi še danes: Planina pod Golico.

Cerkev Svetega Križa je obnovljena in dobro vzdrževana. Služi svojemu  namenu. Preprosta baročna oblika podeželske sakralne zgradbe zlasti s svojim zvonikom pritegne pogled slehernega mimoidočega.

Dokaz, da so v Savskih jamah rudarili že pred letom 1381, verjetno pa še veliko prej, je Ortenburški rudarski red, ki ga je omenjenega leta grof Friderik Ortenburški podelil rudarjem v Planini. To je najstarejše napisano rudarsko pravo na Slovenskem. V njem stojijo dolžnosti, pravice in svoboščine rudarjev izpod Golice.

Zaradi pomanjkanja rude in slabih vodnih virov je delo rudarjev in talivcev v začetku 20. stoletja v Planini zamrlo. V dolini, na Jesenicah, pa je zacvetela železarska industrija …

Niso le črni rovi tisti, ki označujejo zgodovino Planine pod Golico. Belo cvetje, ki že od nekdaj spomladi prekrije vas in okolico, spada med tiste darove narave, ki jih je zaradi svoje redkosti človek zaščitil. "Ne trgajte belega cvetja, v vasici je naši doma…", prosijo vaščani obiskovalce na eni izmed opozorilnih tabel, ki jih v mesecu maju postavijo na travnike, pokrite z belo preprogo narcis, "…le v varnem zavetju Golice vas cvetka osrečiti zna."

Narcisa oziroma ključavnica, kot ji pravijo domačini, je cvetica, ki raste le malo kje. Iz čebulice vzklijejo ozki koničasti listi, cvet je na sredini okrogel, rumen, rdeče obrobljen. Krasi ga šest nežnih belih lističev in krajani krajevne skupnosti Planina pod Golico ne skrivajo veselja in ponosa, da so vasi Planina pod Golico, Plavški Rovt in Prihodi daleč naokoli prepoznani po belih lepoticah.

Leta 2005 je s pomočjo projekta Občine Jesenice oživelo že skoraj pozabljeno, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa zelo priljubljeno smučišče Španov vrh. Veliko slovenskih smučarskih reprezentantov je na pobočju Španovega vrha delalo svoje prve in tudi kasnejše smučarske korake.

Danes šteje Planina pod Golico 460 prebivalcev, ki so povečini zaposleni v dolini. Niti ene izključno kmetijske družine ne najdemo več v teh krajih. Na petih kmetijah se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem.

Z mislijo, da smo si lep košček Slovenije, na katerem bivamo, sposodili od svojih prednikov, ohranjamo čisto naravo svojim potomcem!